Silikonski vsadki za povečanje prsi
1. FDA je dvignila 13-letno prepoved prodaje prsnih vsadkov s silikonskim gelom. Glede na kaj je ameriška agencija za hrano in zdravila spremenila svojo odločitev oziroma nam lahko naštejete argumente za takšno odločitev?
Prsne vsadke so skoraj 30 let uporabljali brez kakšnih večjih dvomov glede njihove varnosti. Okrog leta 1990 so se v medijih pojavili številni prispevki od dilemah glede tveganja raka na dojkah, avtoimunih boleznih in razpoka vsadkov po vstavitvi. Aprila 1992 je FDA na osnovi številnih neodgovorjenih vprašanj glede varnosti silikonskih prsnih vsadkov izdal moratorij na njihovo uporabo z obrazložitvijo, da ni dovolj podatkov, oziroma dokazov o varnosti. Julija 1992 je FDA odobril uporabo omenjenih vsadkov pri pacientkah, kjer je bila potrebna rekonstrukcija dojk po odstranitvi zaradi raka ali drugih bolezni, oziroma poškodb. Na osnovi številnih epidemioloških raziskav so dokazali, da odkritje raka na prsih ni zakasnjeno pri pacientkah z vsadki v primerjavi s tistimi, ki jih nimajo; da v času postavitve diagnoze pacientke z vsadki nimajo bolj napredovane stopnje raka kot tiste, ki jih nimajo in da smrtnost pri pacientkah z rakom na prsih ni večja pri pacientkah z vsadki v primerjavi s tistimi brez njih. Študije so prav tako pokazale, da ženske s prsnimi vsadki nimajo večje možnosti, da obolijo za avtoimunimi obolenji kot tiste, ki jih nimajo in nobena preiskava ni mogla dokazati, da bi bili prsni vsadki v kakršni koli pozvezavi, oziroma razlog za nastanek kakršnega koli obolenja. Zato je FDA novembra 2006 proizvajalcema Mentor in Allergan izdal dovoljenje, oziroma ustavil tako imenovani moratorij.
2. Kakšni vsadke za povečanje prsi so bili v uporabi doslej?
Do sedaj so bile v uporabi tri generacije vsadkov in sicer od leta 1963 do 1972 vsadki z debelo ovojnico, napolnjeni z gostim gelom. Drugo generacijo so uporabljali med letom 1972 in 1980, ki je imela bistveno tanjšo ovojnico in redkejši gel. Tretja generacija implantatov, ki se uporablja po letu 1981, je izboljšana različica vsadkov druge generacije s tem, da so povečali debelino ovojnice, gel pa je bolj koheziven, dodali pa so tudi ločitveno plast za zmanjšanje ev. prehajanja gela skozi ovojnico. Pri četrti generaciji vsadkov, ki jih uporabljamo po letu 1993, je gel še bolj viskozen in naj bi tudi v primeru razpoka, oziroma poškodbe vsadkove ovojnice, ostal znotraj vezivne ovojnice, ki se vedno naredi okrog samega vsadka. Poleg vsadkov, napolnjenih s silikonskim gelom, so bili vedno na voljo tudi vsadki, ki jih napolnimo s fiziološko raztopino, torej »vodo«. Pred več kot 30 leti pa so uporabljali tudi vsadke, napolnjene z zrakom.
3. Lahko naredite primerjavo vi, kot zdravnik, ki to opravlja in po drugi strani, če imate tudi izkušnje pacientov z obema vrstama prsnih vsadkov?
Pri ženskah, ki imajo dovolj podkožnega maščevja, oziroma vsaj nekaj svojega žleznega tkiva, je glede izgleda povsem vseeno, kakšne vrste vsadkov uporabimo, kar se tiče videza. Kar se tiče varnosti, lahko povem, da razen pri manjšini pacientk, kjer nastopi krčenje vezivne ovojnice okrog vsadka, kar povzroča težave v smislu stiskanja, neprijetnih občutkov, predvsem pri ležanju na trebuhu, pacientke ne navajajo karkšnih koli drugih težav. Sama razlike pri uporabi različnih vrst silikonskih vsadkov ne opažam, prav tako ne pacientke; verjamem pa vedno večjo varnost zaradi razvoja tehnologije izdelave silikonskih vsadkov in s tem njihove kvalitete. Nove generacije prsnih vsadkov še ne uporabljamo 10 let, zato je zaenkrat še nemogoče trditi, da je možnost prehajanja silikona res manjša v primerjavi z vsadki prejšne generacije.
4. FDA je prodajo vsadkov s silikonskim gelom prepovedala zaradi strahu pred morebitnim razlitjem, drugi razlog pa je bil strah pred različnimi avtoimunskimi boleznimi. Prvi razlog se je izkazal za neupravičenega, kaj pa je pri razlitju zdaj drugače?
Znakov razpoka vsadka navadno ni; pravimo, da gre za »tihi« razpok, ki ne povzroča nobenih težav, oziroma sprememb. Lahko pride do nastanka občutljivosti, rdečine (granulom), nenavadne mehkosti dojke, kjer gre poškodovan, počen vsadek. Vendar kot omenjeno, je to izjemno, izjemno redko. Obstajajo tri preiskavne metode, s katerimi lahko dokažemo razpok, oziroma puščanje silikona, to so UZ preiskava, mamografija in magnetna resonanca-MRI, vendar nobena od njih ni 100% zanesljiva. Še najbolj uporabna je magnetna resonanca, vendar je žal izjemno draga, predvsem v primerjavi z ultrazvočno preiskavo, ki jo sama priporočam vsem pacientkam, ki jim vstavim prsne vsadke. Pri najnovejši generaciji prsnih vsadkov, kjer gre za veliko viskoznost silikonskega gela tudi magnetna resonanca ne more odkriti puščanja, ker do tegaa zaradi čvrstosti gela sploh ne pride.
5. Ali se vsadki oziroma koliko se razlikujejo od tistih pred 13 leti?
Kot sem že omenila, je pri četrti generaciji silikonskih vsadkov dodana ločitvena bariera in čvrstost samega silikonskega gela je bistveno večja.
6. FDA opozarja, da morajo ženske, ki imajo vsadke iz silikonskega gela, redno hoditi na MRI preiskave. Ali je to priporočljivo tudi za slovenske paciente? Ali to kontrolirate vi, ali kdo drugi (jih kam napotite) in koliko to stane?
Seveda je priporočljivo, vendar je MRI preiskava dražja kot UZ preiskava. Sama se ukvarjam s kirurgijo, omenjeni preiskavi pa opravljajo v drugih ustanovah.
7. Ali opažate porast povpraševanja po povečanju prsi? Ali mogoče prednjači kakšna starostna skupina?
Tako kot je porast povpraševanja po vseh estetskih posegih, je le ta opazen še vedno pri povečanju prsi. Najštevilčnejše so pacientke v starostni skupini med 20 in 40 let.
8. Ali se pred operacijo seznanite z vzroki, zaradi katerih se je oseba odločila za povečanje prsi? Lahko kakšnega naštejete?
Vedno gre za to, da se ženska ne more sprijazniti z velikostjo, bolje morda z majhnostjo oziroma videzom njenih prsi.
9. Ali so ti vzroki drugačni pri 22-letnici in pri 35-letnici?
Seveda so vzroki pri 22. letnici drugačni kot pri 35. letnici. 22. letnica je ugotovila, da se niso uresničile tolažbe mame in prijateljic, naj počaka, da bodo prsi še zrasle in ocenjuje, da je velikost prsi glede na njeno postavo premajhna. Pri 35.letni mamici gre lahko za upadlost prsi, oziroma zmanjšanje po dojenjih, a je bila pri 22. letih z velikostjo prsi povsem zadovoljna. Morda gre za razliko v velikosti ene in druge dojke. Ena je razvita povsem normalno, druge morda sploh ni.
10. Po katerih lepotnih posegih je največje zanimanje v Sloveniji?
Natančnih podatkov, kako je v Sloveniji nimam, predvidevam pa, da je podobno, kot v naši ustanovi, kjer prednjačijo liposukcije, sledi korekcija nosov, nato prsi...
11. Veliko žensk hujša in tudi shujša pod zdravniškim nadzorom, pri čemer ostane veliko odvečne kože. Je veliko takšnih pacientov in koliko so stari?
Na srečo tega pri nas ni tako veliko, še posebej če se primerjamo z ZDA. Življenske navade laže spremenijo mlajši, ko vzorci prehranjevanja, oziroma prekomernega hranjenja še niso tako močno zasidrani, zato je starost takšnih pacientov navadno mlajša.
12. Koliko se vam zdi, da smo Slovenci odzivni oziroma dovzetni za plastično polepševanje v primerjavi z drugimi narodi, mogoče s sosednjimi?
Glede na moje izkušnje sodimo v evropejski karakter, ki pa je na srečo bistveno bolj zadržan kot ameriški. Tu ne mislim na konkretno število posegov, ki je še vedno v naraščanju, ampak v razmeroma stvarnih pričakovanjih, oziroma željah.
13. Koliko vaših pacientov je otrok – katere so najpogostejši posegi pri otrocih - ali so pobudniki bolj starši ali otrok in ali obstaja starostna meja?
Kljub temu, da danes oseba, ki je dopolnila 15. leto starosti, lahko sama odloča o posegu, je mladoletnikov pod 15. letom razmeroma malo. Najpogosteje gre za štrleča ušesa, ko starši sami, še preden otroka moti, želijo, da opravimo korekcijo v izogib, oziroma preventivi slabih izkušenj, ki bi jih zaradi tega lahko doživeli v vrtcu, oziroma šoli. Vendarle lahko rečemo, da so osebe med 15. in 18. letom na nek način vendarle še otroci in želim, da so pri posvetu, oziroma odločitvi, prisotni tudi starši. V kolikor skupaj ugotovimo, da gre za trenuten navdih ali za neutemeljen pritisk okolice in medijev, poseg odsvetujem. Kadar pa gre za znake spreminjanja osebnosti, kot na primer zaradi velikega, kljukastega nosu, dekle, oziroma fant ne hodi več v družbo, nerada navezujeta stike ipd, menim, da je korekcija smiselna.
14. Bi rekli, da je moški, ki pride na plastično operacijo, kakšen poseben tip moškega, bolj samovšečen ali bolj zakompleksan?
Zanimanje moških za lepotne posege je na splošno manjše kot pri ženskah, a je v porastu tudi pri tistih, ki niso niti samovšečni, niti zakompleksani, ampak jih enostavno moti, da se kljub primernemu prehranjevanju in zadostnemu gibanju, ne morejo znebiti npr. maščevja na trebuhu.
15. Kakšni so trendi v plastični kirurgiji – kateri posegi se bodo po vašem mnenju povečali in zakaj?
Vse kaže, da smo tudi v naši stroki pričeli gledati na probleme z videzom širše, kar pomeni, da se ne ukvarjamo samo s konkretnim, samim izvajanjem lepotnih posegov, ampak v sklopu posveta poskušamo ljudem predočiti, da je lepotni poseg zadnji v vrsti ukrepov, ki naj bi jih človek naredil za boljši videz in s tem dosegel boljše počutje ter posledično boljše zdravje. Vedno poudarjam kako izjemno pomembna je pravilna prehrana, zadostno gibanje in skrb za notranjo lepoto. Kadar je vse to izpolnjeno, lahko lepotni poseg doda piko na i. Predvidevam, da se število kirurških posegov ne bo pričelo zmanjševati, dokler bodo pritiski okolja, medijev, družbe po lepoti in mladosti tako agresivni, kot so sedaj.
16. Za konec pa še eno tako psihološko vprašanje – se vam zdi, da je pri posegu povečanja prsi bolj prisotna želja ženske, ali opažate tudi, da si jih dajo povečati tudi na partnerjevo željo?
Nemalokrat pride na posvet ženska s partnerjem in res izjemoma redko imam občutek, da ženska to naredi zaradi okusa svojega moškega. Pogosteje se zgodi obratno, da partner prepričuje svojo izbranko, da je z njenimi prsmi povsem zadovoljen, da jo ima rad tako, kot je, a da razume njeno stisko in da jo podpira v njeni želji, saj tudi sam čuti njeno nesproščenost v različnih situacijah, tudi »pod rjuhami«.