Uporaba laserja in endoskopa v plastični kirurgiji
Že dolgo vrsto let je laserska tehnologija v pomoč tudi medicini. Že nekaj let uporabljajo laser uspešno okulisti, ginekologi, dermatologi, ortopedi..., sedaj pa ga uporabljam tudi v plastični kirurgiji. Do nedavna je bila njegova uporabnost v tej specialnosti zelo omejena. Brazgotine, razna kožna znamenja in izrastke, ter gube (starostne ali nastale po večletnem sončenju) smo odstranjevali klasično z rezilom, kemičnim peelingom ali mehaničnim brušenjem kože. Osnovni princip zdravljenja tudi pri operiranju z laserjem ostaja: to je odstranjevanje tanjših ali debelejših plasti kože. Po več kot dveletnem spremljanju objav rezultatov strokovnjakov, ki uporabljajo laser in po nekajkratnih udeležbah na mednarodnih delavnicah o uporabi laserja v plastični kirurgiji, sem morala priznati, da obstoja določena prednost. Laser omogoča kirurgu večjo natančnost, omrtvičenje pri določenih posegih ni potrebno, ali pa je količina sredstva za anestezijo manjša, ni krvavitve, saj pri krvavitvi obstoja možnost okužbe z virusom AIDS-a. Manjše so pooperativne otekline in je zato celjenje hitrejše. Seveda je pri uporabi laserja potrebna previdnost (uporaba primerne zaščite) in pravilna izbira. Veliko začetno navdušenje je izoblikovalo izkušnje, ki potrjujejo ne samo, da ni vse primerno operirati z laserjem, ampak da je laser lahko v pomoč in daje določene prednosti le pri določenih, dobro izbranih posegih ali delih operacije, kot so odstranjevanje bradavic, raznih kožnih izrastkov, za korekcijo različnih brazgotin (po aknah ali po poškodbah...), pri korekciji vek, predvsem pa za odpravljanje gub okrog oči in ust.
Druga novost na naši kliniki je uporaba endoskopa. Endoskop je približno za tanek svinčnik debela cevka z lastnim sistemom za razsvetlevanje in z izjemno majhno video kamero. Kirurgu omogoča, da pregleduje notranjost telesa ali delov telesa, ne da bi bolnika "odprl". Endoskop vstavim skozi droben rez in dogajanje, oziroma strukture v notranjosti opazujem preko zaslona. Skozi drugo, približno 1 cm veliko odprtino vstavim zato posebej oblikovane kirurške inštrumente in z vidno kontrolo preko TV zaslona (monitorja) opravim določen poseg. Prednosti takega načina operiranja že dolgo vrsto let uporabljajo ginekologi - npr. za podvezavo jajcevodov, abdominalni kirurgi - za odstranjevanje žolčnika, otorinolaringologi - za določene operacije obnosnih votlin, ortopedi - za določene operacije kolena, urologi - pri operacijah ledvičnih kamnov itd...
V svetu že pred nekaj leti veliko navdušenje, predvsem v ZDA za uporabo endoskopa pri operacijah s področja plastične in estetske kirurgije, se je poleglo in so danes bolj poznane prednosti njegove uporabe. Tudi v plastični kirurgiji želimo čim hitrejšega okrevanja bolnikov po operacijah, v estetski kirurgiji pa je težnja po čim manjših brazgotinah zelo velika.
Tako za korekcijo visečega trebuha in napenjanje trebušne stene ni več vedno potreben kožni rez preko celotnega spodnjega dela trebuha, ampak lahko operativni poseg s pomočjo endoskopa in kamere opravimo skozi za več kot polovico krajši rez, ki mu dodamo še manjši kožni rez okrog popka.
Estetske korekcije nosu večinoma opravljamo z zaprto metodo, kar pomeni, da vse operiramo skozi odprtine na začetku notranjega dela nosnic. Poseg spremljamo in ocenjujemo zunaj. To pomeni, da operiramo "na slepo". Kontrola stanja na kosteh in hrustancih z notranje strani z endoskopom pa nam omogoča večjo natančnost in s tem večjo možnost za dosego željenega rezultata.
Za korekcijo gub na čelu in dvig prekomerno spuščenih obrvi je bil potreben kožni rez, ki je segal v lasišču od enega pa do drugega uhlja. Ne samo dokaj dolga brazgotina, tudi manjša ali večja izguba las in slabša občutljivost v tem področju, so bili zelo nezaželjeni. Z uporabo endoskopa se temu v veliki meri lahko izognemo, saj lahko poseg opravimo skozi 3 do 2 cm velike kožne reze v lasišču.
Natančnost operativnega posega, pri katerem za povečanje dojk vstavljamo prsne proteze, je bistveno večja z uporabo endoskopa. Skozi nekaj cm dolg kožni rez v pazduhi nimamo popolnega pregleda nad celotnim operativnim poljem, kar nam uporaba endoskopa omogoča. Tudi kot diagnostični postopek za ugotavljanje stanja prsnih implantatov, se je uporaba endoskopa izkazala za 100% zanesljivo v primerjavi z magnetno resonanco in ultrazvokom, kjer je zanesljivost od 60 - 75%.
Razrešitev preveč stisnjene ovojnice okrog prsne proteze - kapsulotomija, ki dojki daje nenaraven izgled, lahko s pomočjo endoskopa opravimo, ne da bi protezo predhodno odstranili.
Sindrom karpalnega kanala, to je utesnitveni sindrom, oziroma stiskanje medianega živca v zapestnem prehodu, je eno izmed najpogostejših obolenj pri ženskah v srednjih letih. V izbranih primerih lahko razrešitev opravimo s pomočjo endoskopa skozi minimalno velik kožni rez in se izognemo včasih zelo moteči brazgotini v zapestju, ki ostane po klasični operaciji.
Za vse omenjene možnosti uporabe endoskopa, tako kot v drugih vejah medicine, tudi v plastični kirurgiji velja načelo pravilne izbire. Kadar je endoskopski pristop primerno izbran in opravljen, ima svoje prednosti. Ker ni velikih rezov, ima bolnik v primerjavi s klasičnimi posegi manj bolečin, bazgotine so manjše in hitreje okreva.
Končni rezultat, ki ga dosežemo po konvencionalni operaciji, je lahko enakovreden tistemu, ki ga dosežemo z uporabo endoskopa, laserja ali obojega, enostavnejši poseg in krajša doba okrevanja pa govorita v prid pravilno izbrane uporabe omenjenih tehnologij tudi v plastični kirurgiji.
Objavljeno v Novicah, 1996.