Povečaj pisavoPomanjšaj pisavoNatisni to stran
Prva stran > Članki > Zmanjšanje malih sramnih ustnic

Zmanjšanje malih sramnih ustnic

Kirurgi plastiki opravljajo operacije na področju spolovil že vrsto desetletij, vendar so bile te operacije sprva redke, največkrat pri osebah, ki so želele spremeniti spol. Pred nekaj leti smo pričeli opravljati posege, s katerimi lahko izboljšamo videz in tudi funkcijo ženskih spolovil. Posegi, ki jih opravljamo, so:

  • labioplastika, zmanjšanje malih sramnih ustnic
  • augmentacijska labioplastika - zapolnitev, oziroma povečanje volumna velikih sramnih ustnic z vbrizganjem lastnega maščobnega tkiva
  • perineoplastika - zoženje vhoda v nožnico
  • himenoplastika - rekonstrukcija deviške kožice
  • liposkulpturiranje - stanjšanje podkožnega maščevja v področju sramne kosti, oziroma venerinega grička

Pri ohlapnih mišicah medeničnega dna pride do ohlapnosti in razširitve nožnice; navadno se povečata tudi notranji in zunanji premer nožnice, ki se povesi. Pogosto ima to za posledico manjše trenje med nožnico in spolnim udom in posledično manjši spolni užitek. V primeru ko ženski pri kašlanju, smejanju ali pri telovadbi uhaja urin (stresna inkontinenca), ne moremo govoriti o modni muhi, oziroma lepotnem posegu, ampak gre za korekcijo finkcionalne motnje. Pri korekciji le te, korigiramo tudi položaj nožnice.

Znano je, da razširjen vhod v nožnico ohlapne, povečane male sramne ustnice in manjše, atrofirane velike sramne ustnice zaradi večjega stika in draženja spodnjega perila lahko privedejo do pogostejših gljivičnih okužb nožnice. Ko gre za izrazito povečanje malih sramnih ustnic ne gre le za lepotni poseg, ampak je pri večini to področje pri določenih aktivnostih občutljivo, moteče, lahko celo boleče.

Liposkulpturiranje, kjer povečano izboklino nad sramno kostjo, oziroma izrazito izbočenje nad venerinim gričkom zmanjšamo z liposukcijo, pa štejemo med izključno lepotne posege, saj s funkcijo nimajo nobene povezave.

Zadovoljivo spolno življenje pripomore k boljšemu psihičnemu počutju, ki je del zdravja in zato z omenjenimi posegi lahko omilimo ali odpravimo opisane težave.

Sprašujete me o moralni spornosti. Naj svoje večkratno, dolgotrajno razmišljanje o tem vprašanju strnem s nekaj stavkih. Zame noben od zgoraj naštetih posegov ne more biti moralno sporen - moralno sporna je lahko le zdravnikova odločitev, da poseg opravi pri pacientki, za katero ve, da bo poseg ne bo prinesel pričakovanega uspeha, oziroma ne bo rešil pacientkine težave. Naj navedem primer. 30-letna pacientka je želela opraviti poseg rekonstrukcije deviške kožice, ker jo je v mladosti posilil moški in zaradi tega še vedno trpi. Želela si je izgubiti “nedolžnost” z moškim, ki ga ljubi. Na osnovi razgovora sem ocenila, da ji omenjeni poseg ne bi pomagal doživeti tega, kar si želi, saj gre predvsem za psihološko težavo in ji fizična vrnitev “nedolžnosti” ne more ustvariti tudi psihološke. Zato sem ji predlagala, da težavo poskuša rešiti pri psihoterapevtu.

Opravljanje katerega koli posega ne more biti moralno sporno, če sta v procesu zdravljenja, oziroma odločitvi za poseg udeležena zdravnik, ki je strokovno dobro podkovan, usposobljen opraviti poseg, s posluhom za težave pacienta in ima tehnične možnosti, da korektno in neoporečno opravi svoje delo in pacient, ki mu je jasno, kaj je njegov problem in razume, kakšne so možnosti in pogoji, da ta problem reši. Seveda se o izidu možnega uspeha lahko tudi zmotimo. Zame je vedno moralno sporno, če poseg kdor koli opravi zaradi katerega koli razloga (slava, čast, denar, referenca....) in dvomi ali celo ve, da pacienta s posegom ne bo zadovoljil, oziroma omilil težav. Na koncu koncev je povsem nepomembno, kakšno mnenje ima o določenem posegu okolje, družba. Niti ni pomembno, če sama, kot operater ocenim, oziroma menim, da je neka želja perverzna, smešna...; nimam pravice soditi. Moja dolžnost in pravica pa je, da željeni poseg odklonim, kadar predvidevam, sumim ali celo vem, da pacientu ne bo koristil, oziroma je tveganje pri posegu neprimerno veliko za uspeh, ki bi ga s posegom dosegli. In če dekletu, ki prihaja iz okolja, kjer je nedolžnost pogoj za sklenitev zakonske zveze s partnerjem, ki ga ljubi, ne more pa spremeniti njegovega prepričanja, vrnem nedolžnost? Verjamem ji, da gre za ljubezen in se ne omejujem z etičnimi zadržki družbe. Lastna vest je edini pravi sodnik.

Barbara Čokl, dr. med

« nazaj na Članki